Kako nastane kartonasta škatla:
Vse se začne z lesom, najpogosteje iz iglavcev, kot so smreka, bor ali jelka.
Les se najprej obdela in zmelje v drobne delce, iz katerih se nato z mehanskimi ali kemičnimi postopki pridobi celuloza.
Celulozna vlakna se operejo, belijo (če je to potrebno) in zmešajo z vodo v gosto kašo.
Ta kaša se nato nanaša na velike mrežaste trakove in z valjanjem ter sušenjem spremeni v papir.
Za izdelavo kartona se več slojev papirja zlepi skupaj, običajno v kombinaciji valovitega (rebrastega) in ravnega papirja.
Valoviti papir nastane tako, da se en sloj papirja s pomočjo valjev segreje in oblikuje v rebrasto strukturo. Ta rebrasti sloj se nato lepi med dve ravni plasti papirja – tako nastane t. i. valovita lepenka.
Obstajajo različne vrste valovite lepenke – enoslojna, dvoslojna, troslojna –, kar določa trdnost in debelino končnega izdelka.
Ko je karton pripravljen, sledi razrez na ustrezne dimenzije glede na potrebe naročnika.
Razrezane plošče nato potujejo v stroj za izsekavanje, kjer dobijo obliko s prepogibi, režami in luknjami, značilnimi za škatle. Sledi tisk, če je naročena škatla z logotipom, navodili ali drugimi informacijami. Za tisk se običajno uporabljajo fleksotiskarski stroji, ki omogočajo hitro in natančno tiskanje na karton. Potem karton vstopi v stroj za zgibanje in lepljenje, kjer se oblikuje v skoraj končno škatlo.
Na koncu škatle zložijo in zberejo v večje pakete, ki se pošiljajo do naročnikov – proizvajalcev, trgovin ali embalažnih centrov. Vse bolj se uporablja tudi recikliran papir, kar pomeni, da lahko nova škatla nastane tudi iz stare časopisne strani ali rabljene embalaže. Tako se krog sklene – dokler ne dobiš v roke novo škatlo, ki varuje izdelek in čaka, da jo odpreš. Kartonasta škatla morda res izgleda preprosto, a za njo stoji kar zapleten in izpopolnjen postopek.